Prve potičke

Če se že grem nek blog, naj se najprej na kratko predstavim ... no, ne bom predstavljala sebe osebno, pač pa svoje "tortno ustvarjanje" :)
Pravzaprav se je vse skupaj začelo, ko je moj sinko praznoval prvi rojstni dan. Zdelo se mi je nujno, da mu naredim torto, ki mu bo predstavljala veselje, torej nekaj, kar ima rad, kar bo prepoznal. V tistem času je bil obseden s tole risanko na Baby TV:
http://www.youtube.com/watch?v=DZ8JWQMH6QM
In tako sem si zadala izziv, ki sem ga kar dobro prestala, glede na to, da takrat nisem imela pojma o fondantu, tičino masi, barvilih ipd. Izbrskala sem recept za domačo tičino maso, ker sem ugotovila, da je kupljena za eno torto predraga, in jo naredila. Sama masa je bila sicer na videz čisto ok, ampak ko sem jo valjala, sem pa izgubljala živce. Še dobro, da sem bik po horoskopu in se nisem vdala. Cilj je bil jasen in če je uspelo tolikim, bo meni tudi ... in res mi je. Sicer z nekaj razpokami, ampak po moje kar solidno.

Vsi so bili navdušeni, jaz pa tudi. In že sem dobila prvo naročilo. Sicer od žlahte, ampak dovolj, da sem se počutila pomembno :)) Še vedno sem delala z domačo maso in precej neprofesionalno, kot zdaj vidim (ko sem že profesionalni pekovski amater). No in tole je druga ...

Navdušenje in povpraševanje se je še malo razširilo, tako da sem se le odločila in kupila 6-kilsko vedro mase. Malo sem se začela tudi izobraževati na youtubu in si nabavila nekaj osnovnih pripomočkov in počasi mi je "zalaufalo". Naslednjo tortico sem naredila kot vračilo ene velike usluge, zato sem še posebej pazila, da je bila lepa in ravna in oh in sploh.  In življenje je naenkrat lepše in svetlejše - to je neprimerljivo z domačo. To enkrat razvaljaš in je to to! Domača se je namreč nenormalno lepila na podlago, kljub ogromnim količinam škroba in sem zato včasih po 3x valjala isto maso (zato tudi razpoke). To je bilo res pravo odkritje! In to je prva tortica s kupljeno maso ...